APRIL 2005

Mesec april zaznamujeta dva datuma, ki sta povezana s knjigo in branjem. Mednarodna zveza za mladinsko književnost je 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. UNESCO je 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Od leta 1996 je 23. april tudi slovenski dan knjige. Knjižničarji, ki v knjižnicah širimo bralno kulturo in spodbujamo bralce k druženju s knjigo, se zavedamo pomena branja pri bralcu že od malih nog. Vemo, da je zelo pomembno bralcu ponuditi kvalitetno knjigo, pomembno pa je tudi okolje, v katerem mu jo ponudimo. V Knjižnici Brežice smo po dolgoletnih prizadevanjih pridobili prostor, ki smo ga namenili najmlajšim. Mladi uporabniki se bodo dobro počutili med policami z zanimivimi in privlačnimi knjigami in slikanicami ter v različnih igralnih kotičkih.

Vrata oddelka za mladino odpiramo v soboto, 2. aprila 2005 , ob 200-letnici rojstva Hansa Christiana Andersena. Slovesna otvoritev bo ob 10. uri , ob 11.30 uri bodo otroci v družbi pevke Andreje Zupančič potovali v deželo Tamtaram. Na tej poti se jim bo pridružil tudi junak risank Franček.

Vsako leto ob mednarodnem dnevu knjig za otroke svet obkroži poslanica s posebnim sporočilom. Letošnje se glasi: "Knjige so naše čarobne oči. Iz njih izvira znanje, s katerim nas vodijo po zavitih in neuhojenih poteh življenja. "

V Knjižnici Brežice želimo, da vas skrito znanje v knjigah privabi v knjižnico in vodi po poteh življenja.

Slovenske splošne knjižnice smo uporabnikom na voljo po načelu enakega dostopa vsakomur ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik ali socialni položaj. Delujemo samostojno v okviru lokalnih skupnosti, med sabo pa smo povezane v učinkovito knjižnično mrežo.

Vsakoletna poročila kažejo porast vpisa članov, še posebej so ti podatki zanimivi v primerjavi s sosednjimi državami. Tako je moč ugotoviti, da z deležem prebivalstva, včlanjenega v knjižnice, sistem splošnih knjižnic presega večino sosednjih držav (Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko in Nemčijo). Po podatkih Statističnega letopisa 2003 (primerljivi so podatki za leto 2001) imamo slovenske splošne knjižnice enkrat več obiskovalcev kot gledališča, muzeji in kinematografi skupaj. Torej ljudje radi zahajajo v splošne knjižnice, razlogov za to pa je najbrž veliko, saj so le-te namenjene izobraževanju, razvedrilu, kulturi in informiranosti vseh občanov. Knjižnice bi bile pri svojem delu še uspešnejše, če mnoge od njih ne bi imele prostorskih težav. Stanje na tem področju se izboljšuje, saj je bilo za knjižnično dejavnost v letu 2003 pridobljenih dodatnih 6000 m 2 prostora. Po statističnih podatkih narašča tudi naša osnovna dejavnost tj. izposoja knjižničnega gradiva. Knjižničarji želimo čim več ljudi privabiti v knjižnice in jih spodbujati k uporabi knjižničnih storitev in k druženju s knjigo, da bi le-ta postala njihova vsakdanja sopotnica.

Nekaj najnovejših naslovov leposlovja za odrasle: Sužnja , resnična zgodba o izgubljenem otroštvu sudanske deklice, ki so jo ugrabili in prodali za sužnjo ter o njeni osvoboditvi; Za zidovi Vatikana , ki pripoveduje o izobilju neobičajnih, čudaških in spletkarskih zgodb o papežih, sedežu rimskokatoliške cerkve in njenih dostojanstvenikih; roman Petje sveta , ki se dogaja v divjem, krutem in obenem idiličnem okolju neokrnjene narave. In še nekaj naslovov strokovne literature: Knjiga Glas spoznanja , ki temelji na starodavni tolteški modrosti, pokaže, kako znova obuditi vero v resnico in se vrniti k svojemu lastnemu zdravemu razumu; knjiga Kako zdravimo z zvokom pa nam odkriva pozabljene skrivnosti in nas pouči, kako je glas ali kak drug zvok učinkovito orodje npr. za lajšanje bolečin ali za pospeševanje zdravljenja. Staršem ponujamo vodnik za starše Moj otrok odrašča , ki ni prevod, ampak je nastal na podlagi izkušenj s slovenskimi starši in otroki. V njem boste našli teme kot so medsebojni odnosi, šola, strah, trma, žepnina, droge, torej teme, ki slovenske otroke obkrožajo vsak dan in iz različnih motivov pritegnejo njihovo pozornost. Najmlajši bralci sami ali skupaj s starši vzemite v roke katero od naslednjih slikanic: Živalska olimpijada, Mavrično mesto, Matevžu je uspelo, Z Botro pujso na potepu, Že znaš šteti?, Kdo se oglaša?, Pravljica o belem in črnem. Malo starejši bralci, ki se že sami podajate v svet branja, lahko izbirate med naslednjimi naslovi: Morsko dno pripoveduje, Čarobna beseda, Mala nočna torta s plameni, Na vroči sceni, Petre s tepke, Temno srce, Punce v solzah, Tisočletje po kapljicah.

Odločite se za obisk knjižnice, knjige Vas čakajo!

Anita Šiško, bibliotekarka

November je mesec, ko se narava umiri in pripravi na počitek, prav je, da se umirimo tudi ljudje in v družbi knjige preživimo lep večer v čarobnem svetu besed, misli, dogodkov. V pravljični svet Vas bo zagotovo pritegnila z godba poslednjega samoroga, ki je le navidez pravljična. Poslednji samorog je namreč knjiga, ki jo z velikim užitkom prebirajo mladi in najmlajši bralci, katere očara s svojo napeto in čudežno pripovedjo, a prav tako odrasli, tudi najbolj zahtevni bralci. Poslednji samorog je pravljično bitje s čudežnimi močmi, ki živi onkraj časa popolnoma zavarovano življenje, a ga vse bolj teži vprašanje: ali je poslednji svoje vrste. Da bi samorog lahko odgovoril na vprašanje po lastni samoti, mora iz gozda, med ljudi, nevarnosti in dogodivščine, poiskati odgovor na vprašanje, ali obstaja kje še kak samorog. Pravljice pa niso zgodbe iz preteklosti čateške župnije in njene okolice, opisane v knjigi Zvezde nad Cirnikom čateškega župnika gospoda Jožeta Packa. Avtor je v knjigi z zgodbami iz preteklosti, podprtimi z zgodovinskimi dejstvi, odstrl zanimanje za narodno zavest, kar se mu je zdelo pomembno za oblikovanje prihodnje identitete slovenskega naroda in njegovo preživetje. Odgovor na vprašanje o preživetju pa se zastavlja tudi v pripovedi Pijevo življenje. Zgodb a govori o indijskem dečku Piju, pripadniku kar treh velikih religij hkrati (je namreč katolik, musliman in hindujec), ki se po brodolomu ladje znajde na rešilnem čolnu skupaj s smrtonosnim bengalskim tigrom. Je bilo to naključje? Odgovor na to vprašanje lahko poskusite najti v knjigi Pomen naključij v vašem življenju , ki na poljuden način govori o pomenu vsakdanjih, pa tudi življenjsko odločilnih naključij, srečanj, sanj in slutenj. Preko naključij pa pridemo do števil, ki tudi vplivajo na naše življenje na načine, ki se jih sploh ne zavedamo. Priročnik Moč števil razlaga, da je na psihološki ravni namreč vsako število odsev določenih lastnosti, ki nas spremljajo skozi življenje in s svojimi posebnimi vibracijami in energijami vplivajo na našo usodo že od trenutka rojstva dalje. Od rojstva dalje se krepi tudi naravna vez med starši in otroki. Starši bodo lahko ob knjigi Nočne lučke to vez negovali in krepili, ko bodo skozi lahkotno in zabavno meditacijo svojemu otroku pomagali razviti koncentracijo, ustvarjalnost, samozavest in sproščanje.

Mladi bralci bodo svojo radovednost lahko potešili v novih štirih knjigah zbirke Dinozavri ( Mesojedci, Rastlinojedci, V morju in Na nebu ), kjer je v celoti predstavljena doba dinozavrov in njihovo odkritje, knjige nas popeljejo na časovno potovanje v daljno preteklost. Na potovanje prek vseh svetovnih celin se lahko odpravijo otroci s knjigo Ljudje z vsega sveta , ki prinaša celosten pogled na ljudi, še zlasti otroke, in kulture, ki sestavljajo naš svet.

Vse bralce obveščamo, da od 4. novembra 2004 ponovno deluje oddelek Knjižnice Brežice v Vojašnici Slovenske vojske Cerklje ob Krki. S tem dnem Vojašnica SV omogoča dostop do knjižnice tudi širši javnosti. Krajani Cerkelj in okolice vabljeni v knjižnico v vojašnici, kjer si boste lahko izposojali gradivo iz obogatene zbirke knjižničnega gradiva vsak četrtek med 12. in 16. uro.

Anita Šiško, univ. dipl. bibl.